Povden - 1264 mnv

Prelaz/sedlo Povden je izhodišče za vzpon na Ratitovec in še kam. Sam pa sem ga uporabil za idiličen višinski cilj iz Železnikov ter panoramsko vožnjo pod pogorjem Ratitovca in s končnim spustom iz Sorice.

Ture sem se lotil oktobra, ko je senca že znala presenetiti z mrzlim zrakom in želja po topli hiši je rasla z vsakim višinskim metrom. Izbira ture je padla po preprostim vprašanjem: V kateri konec Slovenije tokrat? Primorsko in okoliške kraje sem poznal že predobro, sonce se je takrat zadrževalo bolj v gorenjskih krajih in v odmaknjene kraje se mi ni dalo voziti. Železniki so se ponujali kar sami. Na forumih je bilo večkrat omenjeno pogorje Ratitovca, kot zelo lepa panoramska pot. Zanimale so me tudi Zgornje Danje nad Selško dolino, ki so najvišja slovenska vas.

Izhodišče je bilo Na Plavžu. Ime kraja priča, kako je večje naselje v alpski dolini nastalo. V Železnikih so dolga stoletja topili železovo rudo z Jelovice. Iz zakotne doline z močnim studencem so surovce kovine nosili kovačem tudi v druge kraje. Železarstva v Železnikih že dolgo ni več. Nanj spominjata zgolj stari plavž in manjši muzej. Kako so Železniki izgledali nekoč, je mogoče videti na maketah in modelih, ki so v lokalni muzejski zbirki.

Najstarejši slovenski plavž

Parkiral sem v neposredni bližini lupine starega plavža, sezidanega okoli l. 1860, ki je pomemben tehniški spomenik, prvi uradno priznan kot tak. Zgradba z vidnim spodnjim delom, ki ima kurišča, piramidasto jedro in štiristrani dimnik, je najstarejši slovenski plavž. Na danes praznem trgu so, pred selitvijo železarne na Jesenice, stale delavnice in pomožni prostori železarne ter stroji in druge naprave, ki jih je gnala voda.

Pot sem nadaljeval proti Železnikom in se kmalu po vstopu v kraj usmeril levo, v hrib. Spet sem pomislil, zakaj spet v klanec. Po nekaj začetnih, dolgih višincev se nam odpre pogled na vas Podlonk, ki leži na vzhodni strani Ratitovca. Do tukaj je bil ritem dihanja še normalen, kmalu pa sem lovil sapo in spet klel svojo pametno odločitev o novi ˝izi˝ turi.

Raztresena vas Podlonk - v ozadju pogorje Ratitovca

Nadaljujem pot do prvega naselja, vasi Prtovč, ki je strma in kmalu sem imel za sabo težko prigaranih, bolečih in sopihajočih se 600 višincev.

Prvi pogled na vas Prtovč

Takrat sem bil dejansko še zelo vesel. Kajti sploh nisem vedel kaj me čaka. Kmalu, za cerkvijo, se začne kratek spust, nato pa kot pod našo letalnico v Planici, me pričaka strm vzpon. V začetku se še mučim na kolesu, nato pa kmalu omagam in poskušam potiskati kolo pred sabo. Mimoidoči me gledajo kot vesoljca, ki je padel v njihov svet. Namreč, planinci in domačini še v sanjah ne bi rinili va tak klanec. Nevednost je res pozitivna lastnost.
Kmalu mine dobre pol ure potiskanja/nošnje kolesa in počasi se me že loteva obup. Mislil sem, da me čaka lepa tura z zmernim vzponom, znašel pa sem se sredi stene smrti. Malo sem že gledal na uro, kajti veliko potiskanja in nošnje kolesa ne bom več zdržal. Na srečo se kmalu, malo preden skoraj vržem kolo navzdol po bregu, vsaj malo zravna in lahko počasi napredujem tudi na kolesu. Še dobro, kajti malo je manjkalo in bi iskal kolo po bregu navzdol.
Vseskozi me pot vodi po gozdu, torej ni govora o kakšni panoramski vožnji.

Med drevesi in klanci

Kmalu me tudi osreči pogled na cilj in, ko se slikam pred razcepom na Povdnu vem, da me čaka le še spust. Spijem še zadnjo tekočino in se pripravim na zaslužen počitek, ko bom med spustom le opazoval naravo.

Na cilju

V tem trenutku se je pričel panoramski del moje ture. Lepo, toplo vreme in čudovita pokrajina le polepšata vožnjo. Vseskozi se peljem pod pogorjem Ratitovca in razgledi na dolino so res lepi. 

Tak makadam mora biti povsod

Cela pot poteka po široki in urejeni makadamski cesti in kmalu prispem do najvišje slovenske vasi - Zgornje Danje. 

Zgornje Danje

Po podatkih naj bi se zadnja stalna prebivalka izselila leta 2005. Na dan, ko sem se peljal mimo je bilo nekaj ljudi le pri eni hiši. Morebiti so prišli le malce urediti okolico hiše in travnik. 


Kmalu prispem do asfalta v Zgornji Sorici. Sledi lep spust do glavne ceste, ki pelje iz Petrovega Brda do Železnikov. Nato pa le še nekaj kilometrov do izhodišča.


Konec koncev zelo lepa tura z vložki matranja in obupa, vendar razgledi in narava poskrbita, da vse negativno kmalu mine. Časovna zakasnitev zaradi ˝stene smrti˝ je botrovala spremembi planov glede prehranjevalne lokacije in namesto, da bi obiskal odlično lokalno turistično kmetijo, sem jo že cvrl proti domu in drugim obveznostim nasproti.


Seveda prilagam tudi statistiko in grafični prikaz ture, kot tudi povezavo.

Trasa

Višinski profil

Celotna statistika