Krim je 1107 m visoka gora, ki se dviguje južno od Ljubljanskega barja. Z vrha na katerem stoji planinski dom, ter večje število oddajnikov je lep razgled na del Julijskih Alp, Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in Ljubljansko barje.
Ponovni obisk Krim-a se mi je zgodil na lepo, sončno in hudičevo vročo nedeljo. Zgodnji štart iz Horjula se mi je obrestoval le na začetku poti. Kmalu pa je sonce začinilo današnjo večinoma asfaltno turo.
 |
| Pogled po horjulski dolini |
Pot, ki me je peljala preko Drenovega Griča, Notranjih Goric ter še zadnje vasi pred vzponom Podpeči, ni nič posebnega, prava umetnost pa je preživeti med cestnimi dirkači, katerim bližnje prehitevanje pomeni užitek.
 |
| V daljavi moj cilj |
Dotedanji cestni ravninski dolgčas prežene vzpon proti Rakitni. Dopoldansko sonce ni bilo prav nič sveže in kuhati sem začel kot Golf dizel, serija 1. Sence pa itak ni nikoli dovolj. Tudi ostali sokolesarji, ki sem jih srečeval, so bili enakega mnenja in skupaj smo preklinjali naše odločitve o kolesarskem cilju. Kot, da bi nam to kaj pomagalo.
 |
| Stolp se že vidi |
Ko sem, s suhim jezikom do tal, prišel do odcepa za Krim, se je pot in tudi senca izboljšala. Do vrha Krima me je čakalo še cca. 8 kilometrov makadamske poti. Večina poti je hvala bogu potekala po senci. Klanec je v začetku zmeren in povprečna hitrost ni dosti manjša, kot na asfaltu.
 |
| Opozorilo Policije |
 |
| Taka pot se je nadaljevala proti Krimu |
Po približno šestih kilometrih pa me je čakal pred zadnjim vzponom še cca. kilometer vožnje navzdol. Zadnjih nekaj kilometrov makadama je vzpon malce težji, svoj vrhunec pa predstavlja približno 500 metrov končnega vzpona pred vrhom. Naklon doseže od 14 do 21 % in predstavlja piko na i ture. Na vrhu se nam odpre lep razgled po bližnji okolici ter v čistem ozračju še dosti dlje.
 |
| Zadnji vzpon |
 |
| Cilj je že zelo blizu |
 |
| Razgled po okolici |
Koča na vrhu Krima, ki sem jo dobro izkoristil za hidracijske potrebe, stoji od leta 1962. Krim sodi tudi med naše najbolj pomembne geodetske točke.
 |
| Koča na Krimu |
Med leti 1817-1828 so namreč avstrijski zemljemerci postavili izhodišče prve katastrske izmere dežel Kranjske, Koroške ter Primorske z Istro, koordinatno izhodišče je bila trigonometrična točka 1. reda št. 172 KRIM. Krimski koordinatni sistem je matematična podlaga za približno 80 % vseh topografskih.
 |
| Najstarejši opis lege točke Krim |
Na pročelje je LGD leta 1994 postavilo spominsko obeležje, na katerem je v gotici reproduciran najstarejši opis lege točke Krim. Vsako leto pa organizirajo tudi tradicionalno spominsko srečanje, namenjeno predvsem geodetom, pa tudi pohodnikom in drugim obiskovalcem Krima.
Če pa se vrnemo k bistvu današnjega izleta, potem pridemo do povratka. Čakal me je makadamski povratek do glavne ceste ter adrenalinski spust po znanih asfaltnih ovinkih, kjer so me številni hitro-mimo-vozeči motoristi opozarjali, da je to njihov teritorij.
Na koncu spusta, v vasi Preserje, me je čakala današnja gostilna. Sprva sem nameraval obiskati drugo, pa sem bil preprosto preutrujen, preumazan ter pač tudi pretečen za kam drugam. Glede hrane mi ni bilo prav nič žal, sem se pa kasneje prav počasi vlekel, s polnim želodcem, proti domu. Obiskal sem Pizzerijo Balada.
 |
| Pizzerija Balada |
Preprosta lokacija, prijeten ambient ter zelo prijazna postrežba. Ker mi pica trenutno ni pasala, sem se odločil za mešano meso na žaru. Gospa je nato pač le za mene zakurila žar ter kmalu sem se že mastil z njihovimi dobrotami.
 |
| Prijazno osebje |
 |
| Še en cilj tistega dne |
Kot sem že omenil, sem se s polnim želodcem komaj privlekel do doma. Premagati pa sem moral še cca. 17 kilometrov. Vseeno odlična tura. Naslednje leto sledi ponovitev. Celotno pot sem prevozil v netto 3 urah in 15 minut.
Prilagam pa še statistiko ture ter obvezno povezavo.
 |
| Trasa |
 |
| Trasa - ortofoto |
 |
| Profil |
 |
| Statistika |
