četrtek, 14. julij 2011

Slavnik #2 - 1028 mnv

Slavnik je očitno postal moj tradicionalni prvi vzpon v letu. Tokrat sem izbral enako smer vzpona in malce drugačno smer povratka.

Aprilska sobota me je zopet privabila pod vznožje Slavnika. Spet sem parkiral v Hrpeljah ter se odpravil na jug. Tokrat sem srečal kar nekaj drugih kolesarjev z enakim namenom, povzpeti se na vrh Slavnika. Začetek je res lep, ko se počasi, v senci borov, vzpenjam po lepi makadamski poti. Namesto sonca so tukaj oblaki, ki se množično grupirajo, da ohranijo okolico zeleno. 

Med drevjem sem tudi dobro skrit pred zmernim vetrom, ki se kasneje na vrhu okrepi. Pohodnikov je malo, občasno le prehitim kakšnega kolesarja, ki se bori s klancem. Malo pred vrhom se drevje umakne in veter postaja vse mečnejši. Oblaki se še vedno grupirajo ampak dežja še ni na spregled. Zadnjih 500 metrov je najhujših zaradi ostrih in številnih kamnov na cesti. Skupaj pa do vrha naredim le okoli 450 višinskih metrov ter traja okoli dobre pol ure.
Koča na Slavniku

Na vrhu si lahko ogledam s katere strani se približuje dež in kmalu že bežim pred njim v dolino. Spuščam se proti Podgorjem, kjer srečam veliko več pohodnikov. Spust je bolj strm in seveda krajši ter slajši. Dodatno motivacijo za hitrost pomeni dež, ki me vztrajno dohiteva iz vzhoda. Na koncu okusim le nekaj kapljic, kajti v dolini dežnih oblakov ni več. 
Nisem bil moker


Na koncu Podgorja zavijem desno na makadamsko cesto proti Prešnici. Pokrajna je res lepa in večina poti pelje ob železnici. Cesta je gladka, suha in večinoma ravna. 
Pokrajina proti Prešnici


Do Prešnice je približno 4 kilometre makadama, ki minejo zelo hitro. Od Prešnice do glavne ceste Kozina - Črni kal pa je še približno 3 kilometre ter je seveda asfaltirana. Glavno cesto prečkam ter se odpravim proti vasi Klanec. Sledi obvezen postanek na kavi v centru vasi, nato pa me čaka le še zadnji vzpon do Kozine. 

Dež je medtem pošteno zmočil Kozino in domačini mi svetujejo, da naj krenem čimprej, če nočem biti preveč moker. Temni oblaki so povsod in res bom težko ostal suh. Vendar me po poti do Kozine pričaka le mokra cesta. Na izhodišče pridem po uri in pol vožnje, seveda suh.

Bežanje pred dežjem me je pošteno utrudilo in zaslužil sem si dobro hrano. Tokrat sem naredil dizertacijo izbire gostišča že nekaj tednov prej. Zaželel sem si lokalne hrane, z izbranimi vini in lepim ambientom. Izbral sem gostilno Mahorčič v Rodiku.
Gostilna Mahorčič

Dvorišče

Iz Kozine je gostilna oddaljena približno 4 kilometre proti severu. Vas Rodik je meni zelo zanimiva. Zdi se mi, da je skoraj vsaka tretja hiša gostilna/turistična kmetija ali odprta klet. Zelo lepa in urejena vas. Gostilna Mahorčič se nahaja v sredini vasi, ima svoje veliko parkirišče ter lepo in prostorno dvorišče. Ime RVNDICTES v staro-rimskem jeziku pomeni Rodik.
Ime RVNDICTES v staro-rimskem jeziku pomeni Rodik

Okusno opremljena notranjost odkriva njihovo tradicijo, kjer ob pogledu na številne slike občutiš njihovo poslanstvo pripravo odlične hrane in gostoljubje.
Urejena notranjost
Jedilnik sproti osvežujejo, kajti nudijo le sveže ter sezonske sestavine. Nudijo večinoma jedi sestavljene s surovinami iz okolice. Tako sem se že pri predjedi odločil, da preiskusim njihovo izbiro. Začel sem z njihovo domač pašteto.

Piščančja pašteta z balzamično jabolčno omako in sušena brkinska jabolka
Kruh seveda ni ostal in oštir se je kasneje kar navadil, da mi je ob novi jedi, prinesel tudi nov kruh. Nadaljeval sem seveda lokalno in izbral jančka iz bližnjega hriba.
Janček iz Vremščice v pečici s špargljevim narastkom
Meso je bilo odlično. Ne premastno in ne preveč kitasto. Ker pa sem bil malce utrujen in izmučen, pa seveda porcija ni bila dovolj velika. S kruhom sem pomazal do zadnje drobtine. Za sladico sem se odločil nekaj drugačnega. Okus po cimetu mi je vedno dišal...
Jabolčni sorbet s cimetom na ocvrtih laskih testa
Zanimiva zmrzlina, vendar ravno zaradi mraza okusi niso tvorili dobre zaključene celote. Oštir je za konec ponudil še kanček 'sladkorja na palici'.
Zanimiv posladek
Na koncu sem zapustil gostilno ravno prav sit in zelo zadovoljen. Moj proračun je bil olajšan za točno 30 enot, kar sem tudi pričakoval. Gostilna vsekakor ni za ljudi, ki dajo več na kvantiteto kot na kvaliteto. Uživali pa bodo tisti, ki prisegajo na domačo hrano, iz kvalitetnih sestavin, pripravljeno na drugačen način. Za vse to kar ponujajo, je račun bil več kot fer.


Še nekaj statistike ture in seveda povezava na turo.
Proga
Profil višin
Profil proge
Statistika


Ni komentarjev:

Objavite komentar