Kobariški Stol je ozka in razpotegnjena gora z vrhom na 1673 metrih in se nahaja v Posočju v Julijskih Alpah.
Njegov več kot 20 km dolg razgledni greben nudi izjemne možnosti za jadralno padalstvo. Kot najvišje vzletišče v Posočju je Kobariški Stol velikokrat edini nad inverzno plastjo ozračja, kar omogoča termično jadranje.
Bil je že september in z njim je izginila poletna vročina. Za izhodišče sem si izbral Kobarid. Najprej sem kolesaril proti severu, proti Bovcu, nato pa v vasi Žaga zavil levo proti mejnemu prehodu Učja ter tik pred njim še enkrat levo na ozko in strmo cesto proti Stolu.
Do tukaj je bilo življenje še lepo. Celo prijetno. Po odcepu iz glavne ceste se prične druga plat. Od temnih misli in težkih besed, češ le kdo me je prisilil, da se sedaj mučim v tej ˝steni˝, do strašne želje po Frutabeli, so me spremljali v klancu, ki ga nikakor ni hotelo biti konec. Vmes sem pozdravljal tudi druge kolesarje in pohodnike, s katerimi smo si delili enako usodo.
Cesta je ponekod normalna makadamska, spet drugje ozka, mestoma malce razrita, klanec oziroma naklon pa ne popusti niti za malenkost. Vendar vse to nikakor ne ovira voznike kombijev, ki redno vozijo oziroma divjajo mimo nas ter peljejo jadralne padalce na vrh hriba.
Čez nekaj dolgih trenutkov agonije in nenehnega prepričevanja, da ne prestopim na Temno stran, le prispem na vrh Stola. Odpre se neverjeten razgled na Breginjski kot in okoliške hribe. S tem je ves trud poplačan.
V Kobaridu sem po težko prisluženem pivu že spraševal domačine o preverjeni lokaciji za hrano. Predlog je bil sprejet ob besedah ˝veliko˝, ˝dobro˝ in ˝pašta˝. Odpravil sem se v pizzerijo Pri Vitku, ki se nahaja v južnem in mirnem predelu Kobarida.
Ob obilnih in odličnih špagetih s tuno in bučkami sem premleval svojo turo in se samohvalil o odlični izbiri.
Za boljši pregled ture prilagam tudi zemljevid ter profil in tukaj je še povezava.
Ni komentarjev:
Objavite komentar