Čaven - 1242 mnv

Čaven je skupno ime za južni rob planote Trnovski gozd, ki se strmo dviga nad Vipavsko dolino zahodno od Ajdovščine. Poimenovan je po razglednem vrhu Čaven (1185 m), ki se dviga v sredini roba. Moj cilj je bila koča Antona Bavčerja na 1242 mnv.

Bil je avgustov petek. Zjutraj. Običajno bi se moral seveda pripraviti za pot v službo, vendar ne danes. Le kratek pogled skozi okno na jasno in modro nebo mi je spremenilo načrte. Tura, ki sem jo načrtoval, je jasno prevladala nad ˝še enim dnevom v službi˝. 

Ni minilo veliko časa, ko sem skozi vetrobransko okno že ugledal pobočje Čavna in dojel kaj me čaka.

Pogled na pobočje Čavna

Parkiral sem v centru Ajdovščine, pri mostu čez reko Hubelj. Pot me je vodila ob reki navzgor ter kmalu sem prispel do izvira reke Hubelj, ko voda ob nalivih, kar bruha iz stene.

Izvir Hublja

Od tu naprej me je po vodila levo, proti Lokavcu. Tam sem se priključil na glavno cesto proti Predmeji. Čakalo me je kar nekaj kilometrov klanca in nekaj sto višincev. Klanec je mestoma strm, večinoma pa zmeren, z lepimi razgledi nad vipavsko dolino. Ko sem se bližal Predmeji, so me presenetili tuneli vklesani v skale. Ker so bili ti kraji zame novi, me je pokrajina in zanimivost terena fascinirala. Le kako, da še nisem slišal za njih.

Malo krajši tunel...

... in še zadnji, daljši tunel

Malo preden se naveličam strmine sem prispe v Predmejo, kjer se pot razdeli bodisi proti Colu ali naprej proti Lokvam. Izberem slednjo. Pot je asfaltirana še nekaj kilometrov, nato pa se začne lep makadam, ki me spremlja do konca poti. Težkih klancev več ni, sama pot pa tudi ni več panoramska, kajti spremlja me prijetno hladen gozd. Le to se kmalu spremeni, ko prispem do roba in se mi odpre pogled na dolino, morje in planoto Nanos. 

Če se res potrudite, v daljavi vidite morje

Ajdovščina ter v daljavi planoto Nanos

Pogled na rob ter del moje opravljene poti

Od tod do koče je le še malo ravninske vožnje ter na koncu celo spust. Na koncu je bil trud poplačan z majhnim darilom.

Moj ˝štrudl˝ v spremljavi krepčilnega napitka

Po ogledu okolice ter kratkem pogovoru s simpatično oskrbnico koče, me je čakala le še pot nazaj. Lahko sem si vzel malo več časa za ogled doline. Vrnil sem se po isti poti, le v Lokavcu sem šel naravnost ter se priključil glavni cesti Nova Gorica - Ajdovščina ter prispel na začetno lokacijo.


Kot vedno, po naporu pride užitek. Med preoblačenjem sem bil z mislimi že na moji bodoči lokaciji. Namenjen sem bil namreč v gostilno nedaleč stran, v gostilno Majerija.

Staro preurejeno gospodarsko poslopje

Gostilna znana po domačih sestavinah in svežih receptih in vedno pripravljena na presenečenja. Po veliko dobrih ocenah in predlogih sem se končno uspel najaviti v upanju na scenosled presenečenja.Že takoj na začetku sem se pri prebiranju menija ustavil pri uvodu.

Zanimiv predgovor

In nato kot vedno, se začne na začetku. Pil sem odlično domačo šabeso, ki jo je vedno prehitro zmanjkovalo. Domačega, odličnega vina, tako belega kot rdečega, nisem hotel poskusiti, kajti za mano je bila kar dolga pot.


Pa začnimo s predjedjo.

Domač salam z zeliščno skuto v vipavskem mlincu

Po dobrem začetku, sem bil pripravljen na nove zmage ter okuse.

Hrustljave petelinove prsi zložene s paradižnikom, baziliko in kaprami v družbi z mladim pečenim krompirjem

Za finiš si nisem mogel izbrati boljše.

Vanilijev sladoled z jagodami in pistacijevo kremo

Moram priznati, da mi je dan odlično uspel. Če zanemarim, da pač nisem bil prisoten v službi, sem užival celotno pot. Celo med grizenjem v nikolikončaneklance in posledično med jezo na samega sebe, češ le kdo me je spet prisil, da se mučim tukaj. Gostilna in ˝grič˝ sta izpolnila ter celo presegla moja pričakovanja. Čaka me le še nov obisk gostilne v drugem letnem času, kajti menije spreminjajo glede na sezono. Pa dober tek ter veliko prevoženih višincev.


Pa še malo statistike. Trasa in profil ture ter povezava.

Trasa

Višinski profil

Kratka statistika